Zac Poonen
DOBER TEMELJ: Prav začeti krščansko življenje – Zac Poonen
Naslov originala: A Good Foundation
Copyright: Zac Poonen (1990)
Prevod: Andrej Bojnec
Pregled besedila: Milanka Kramberger
Lektura: Mira Filipan
Urejanje: Christian Fellowship Centre, Indija
www.cfcindia.com in www.slovenian.cfcindia.com
Založnik slovenske izdaje:
Neuer Bund Verlag, Bonn
www.neuer-bund-verlag.de kontakt@neuer-bund-verlag.de
Copyright za slovensko izdajo: 2021.
Naslovnica: Christian Fellowship Centre, Indija
ISBN: 978-3-948136-43-7
Noben del te knjige ne sme biti kopiran ali preveden brez pisnega dovoljenja avtorja.
Za podrobnosti se obrnite na:
Binkoštna Cerkev Murska Sobota
www.bcms.si
ali
Christian Fellowship Centre,
#69, Bellahalli, Kannur Post,
Bengaluru – 562149, India
E-pošta: cfc@cfcindia.com in info@bcms.si
Ta knjiga in vi …
1. Kesanje
Kesanje in vera
Lažno in resnično kesanje
Sad kesanja
Kaj povračilo vključuje
Odpuščati drugim
Spremenjen odnos do Satana
2. Vera
Vera za prejemanje Božjih darov
Gotovost vere
Izpoved vere
3. Izvoljenost in opravičenje
Izvoljenost
Opravičenje
4. Postati Jezusov učenec
Sovražiti svoje sorodnike
Sovražiti svoje lastno življenje
Odpovedati se vsemu svojemu imetju
5. Krst v vodi
Kaj pomeni krst v vodi
Način krsta
Krst v troedino ime
Poslušnost vere
6. Krst v Svetem Duhu
Moč za življenje in za služenje
Naša novozavezna dedna pravica
Reke žive vode
Odeti z močjo
Raznolikost delovanja Duha
7. Posvečenje
Božji namen za nas
Zaključiti z grehom
Skušnjava in greh
Stari in novi človek
Zavedni in nezavedni greh
Usmiljenje in milost
Postopno posvečenje
8. Božja beseda in molitev
Božja beseda – naša duhovna hrana
Božja beseda – meč Duha
Božji načrt za naše življenje
Molitev – pogovor z Bogom
9. Skupnost in cerkev
Cerkev – Kristusovo telo
Postati del krajevne (lokalne) cerkve
Sprejemati vse Božje otroke
Novozavezna Cerkev
Pomembnost skupnosti
10. Konec tega veka
Kaj po smrti?
Znaki Kristusovega prihoda
Prvo vstajenje in Kristusov sodni stol
Tisočletno kraljestvo
Drugo vstajenje in poslednja sodba
Konec časa
Poziv k premagovanju
O knjigi
Impressum neobooks
Evangelij je dobra novica, da lahko človek sedaj živi tako, kot je Bog zanj sprva namenil. Tisti, ki se popolnoma preda Kristusovim trditvam, lahko živi nenehno zmagoslavno. Toda mnogi, ki so sprejeli Kristusa kot svojega Odrešenika, ne vstopijo v to veličastno življenje, ki ga ponuja evangelij.
Zakaj ne? Razlog je zelo pogosto v tem, da na začetku njihovega krščanskega življenja ni bil postavljen dober temelj.
Naše življenje po ponovnem rojstvu lahko primerjamo s hišo, ki jo gradimo. Vsi vemo, da je najpomembnejši del hiše njen temelj.
Če je v tretjem nadstropju razpoka, lahko vzrok običajno zasledimo v okvarjenem temelju.
Enako je z našim življenjem. Leta po tem, ko smo zaupali v Kristusa, lahko trpimo posledice napačnih temeljev, postavljenih na začetku.
Nova zaveza nam obljublja zmagoslavje nad grehom.
Poglejte Božjo obljubo v Rimljanom 6,14:
»Kajti greh ne bo več gospodoval nad vami, saj niste pod postavo, ampak pod milostjo.«
Zapoveduje nam tudi, da živimo v nenehnem veselju in popolnoma brez tesnobe. Glejte Filipljanom 4,4 in 6:
»Veselite se v Gospodu zmeraj … Nič ne skrbite,…«
Ne pozabite, da Bog zapoveduje le tisto, kar nam tudi omogoči.
Njegove zapovedi so torej v nekem smislu obljube, za katere nam lahko podari milost, da jih dosežemo! Zgornje zapovedi so torej obljuba, da nam lahko Bog omogoči, da živimo v večnem življenju in popolnoma brez skrbi.
Takih veličastnih obljub je v Novi zavezi še veliko. Toda te, ki smo jih omenili, bodo dovolj, da pokažejo, da je evangelij res dobra novica.
Žalostna resnica pa je, da večina kristjanov, ki trdijo, da so sprejeli evangelij, ne živi na način, opisan v zgornjih vrsticah.
Namen te knjige je, da vam omogoči, da postavite dobre temelje v svojem življenju, tako da se bo lahko uresničil celoten Božji namen vašega življenja.
Zato berite dalje in dovolite, da vam Sveti Duh govori v srce.
To bi lahko bil začetek novega poglavja v vašem življenju …
Jezus je rekel, da je prava pot v njegovo ovčjo stajo (v njegovo kraljestvo) skozi vrata. Rekel pa je, da bodo nekateri poskušali vstopiti s plezanjem preko zidu (Janez 10,1).
Način, ki ga je Bog določil, da se človek odreši, je s spreobrnjenjem (kesanjem) in vero v Gospoda Jezusa Kristusa. To je edini način. Bog nikoli ne more sprejeti človeka, ki poskuša vstopiti na kakršen koli drug način.
Janez Krstnik, ki je prišel pripravit Gospodovo pot, je oznanjeval kesanje. To je bil edini način, da bi bil izraelski narod pripravljen sprejeti Jezusa kot svojega Odrešenika. Tudi za nas ni druge poti.
Zdi se, da večina današnjih vernikov nima globine, predanosti ali moči, ki so jo imeli prvi kristjani.
Kaj mislite, da je razlog za to?
Glavni razlog je, da se niso prav pokesali.
Dobro so začeli verovati v Kristusa. Toda verovali so, ne da bi se prej pokesali. In tako je bilo njihovo spreobrnjenje plitvo.
Samo poglejte besede znane pesmi:
»Najhujši storilec, ki resnično veruje
ta trenutek od Jezusa pomilostitev prejme.«
Ali to res drži – da lahko najhujši storilec prejme pomilostitev, če le »resnično veruje?«
Se mu ni treba najprej pokesati?
Lahko rečemo, da prava vera vključuje tudi kesanje. Toda če to ni razloženo najhujšemu storilcu, lahko odide in misli, da se je znova rodil samo zato, ker je veroval. In lahko odide prevaran.
Sporočilo, ki ga je sam Jezus pridigal, je bilo: »Spreobrnite se in verujte evangeliju« (Marko 1,15). Svojim apostolom je ukazal, naj oznanijo isto sporočilo (Luka 24,47). In prav to so delali (Apostolska dela 20,21).
Božja beseda je glede tega zelo jasna. Kesanja in vere ni mogoče ločiti, če želite biti prav in resnično spreobrnjeni. Bog je to dvoje združil. Kar je Bog združil, nihče ne sme ločiti.
Kesanje in vera sta pravzaprav prva dva elementa temelja krščanskega življenja (Hebrejcem 6,1). Če se niste prav pokesali, bo vaš temelj zagotovo pokvarjen. In potem bo seveda vse vaše krščansko življenje majavo.
Sveto pismo pravi: »Začetek (ali abeceda) modrosti je strah Gospodov« (Pregovori 9,10). In če se resnično bojimo Gospoda, se bomo »odvrnili od greha« (Pregovori 3,7).
Torej tisti, ki se niso pokesali in se odvrnili od greha, se niso naučili niti abecede krščanskega življenja.
Če ste se pokesali, se morate prepričati, da ste se resnično pokesali. Kajti tudi Satan ima svoje ponarejeno kesanje, s katerim zavaja ljudi.
Satan vé, da večina ljudi živi le z eno zapovedjo, ki pravi: »Ne smejo te ujeti!« In tako jih uči načinov in sredstev, da grešijo, ne da bi jih kdo ujel.
Tudi tatu bo žal, če ga ujamejo. Toda to ni kesanje.
V Svetem pismu vidimo nekaj primerov tistih, katerih kesanje je bilo lažno.
Ko je kralj Savel bil neposlušen Bogu, je Samuelu priznal, da je grešil. A ni hotel, da bi ljudje to izvedeli. Še vedno je iskal človeško čast. Ni se resnično pokesal. Žal mu je bilo le, da so ga ujeli (1 Samuelova 15,24-30). To je bila razlika med njim in kraljem Davidom, ki je odkrito priznal svoj greh, ko je padel (Psalm 51).
Kralj Ahab je bil podoben Savlu. Smilil se je samemu sebi, ko ga je Elija opozoril, da ga bo Bog sodil. Celo raševino si je oblekel in objokoval svoje grehe (1 Kraljev 21,27-29). A v resnici se ni pokesal. Bal se je samo Božje sodbe.
Primer Juda Iškarijota je očiten primer lažnega kesanja. Ko je videl, da je bil Jezus obsojen na smrt, se je počutil slabo in rekel: »Grešil sem« (Matej 27,3-5). Toda izpovedal se je duhovnikom – tako kot nekateri to počnejo še danes! Ni se pokesal – čeprav je bil morda žalosten zaradi tega, kar je storil. Če bi se resnično pokesal, bi šel h Gospodu zlomljen in bi prosil za odpuščanje. A tega ni storil.
Veliko se lahko naučimo iz teh primerov – o tem, kaj kesanje ni!
Pravo kesanje je »odvrnitev od malikov in spreobrnjenje k Bogu« (1 Tesaloničanom 1,9).
Idoli niso samo tisti iz lesa in kamna, ki jih najdemo v poganskih templjih. Obstajajo enako nevarni idoli, ki jih ljudje častijo in niso videti tako grdi. To so idoli užitka, udobja, denarja, ugleda, želje po svoji poti itd.
Vsi smo vrsto let častili te idole. Pokesati se pomeni prenehati častiti te malike in se od njih obrniti k Bogu.
Resnično kesanje bo vključevalo vso našo osebnost – naš um, naša čustva in našo voljo.